Spletna stran za študente


[]Obvestila

Ker mi znotraj Univerze v Mariboru ni bila omogočena postavitev spletne strani za študente, sem spletno stran vzpostavil s pomočjo Instituta za fiziku, Zagreb. Ob tej priliki se Institutu za fiziku iskreno zahvaljujem za izkazano ustrežljivost.

[22-10-2014] [Novo!]Ponovno je vzpostavljena spletna stran za študente! Naslov spletne strani se v šolskem letu 2014/15 več ne bo spreminjal.


[]Vizitka

Marko Pinterić : Katedra za aplikativno fiziko : Fakulteta za gradbeništvo : Univerza v Mariboru

Govorilne ure

Termine govorilnih ur najdete na AIPS - govorilne ure.


[]Predavanja in vaje

Pravila pri izvedbi predavanj in vaj

Predavanja in vaje so javne, torej lahko jih lahko obiskujejo ne samo študenti višjih letnikov, izredni študenti in pavzerji, ampak tudi vsi ostali člani akademske skupnosti. Študenti morajo spoštovati delitev v skupine in smeri in lahko spremenijo termin vaj samo izjemoma, ob predhodnem dovoljenju izvajalca vaj.

Motenje poteka vaj s prihodi ali odhodi iz predavalnice ali s klepetanjem ni dovoljeno! To moti tako predavatelja, kot tudi vse tiste, ki želijo predavanja aktivno spremljati. Kršilci bodo poslani iz predavalnice. V primeru, da iz upravičenih razlogov želite vstopiti ali izstopiti iz predavalnice med potekom vaj, zaprosite izvajalca predavanj oz. vaj za dovoljenje.

Nasveti pri reševanju računskih nalog

Splošni nasveti

  1. Računske naloge poskušajte reševati brez vsakršnih pripomočkov (v obliki knjig ali zapiskov). Šele če ne gre, uporabite za začetek knjigo, nato nadaljujte sami.
  2. Vzemite si čas, da pazljivo preberete tekst naloge! Začnite reševati šele, ko povsem razumete smisel naloge in kaj se od vas zahteva.
  3. V tekstu najdite vse pomembne informacije, bodisi v tekstualni ali v številčni obliki. Tekstualne informacije (npr. robne pogoje) prevedite v simbole, numerične informacije pa izpišite!
  4. Odvisno o tipu naloge narišite skico in/ali časovni diagram! Pri skici uporabite simbole, ki ste jih uporabili pri izpisu podatkov. Če je potrebno, pri skici pazljivo izberite koordinatne osi. Skica in časovni diagram vam pomagata tako pri razumevanju naloge kot tudi pri reševanju.
  5. Na koncu preverite, če je rezultat smiseln in če so enote skladne! Če temu ni tako, veste, da ste se pri reševanju zmotili.

Koraki pri računanju nalog iz dinamike

  1. Narišite vse sile in razdelite nalogo na "neodvisne" probleme.
  2. Narišite vse pospeške in kotne pospeške.
  3. Za vsak "neodvisni" problem napišite vsaj eno enačbo gibanja.
  4. Najdite zveze med pospeški in kotnimi pospeški:

Poglejte si tudi nasvete za učenje.

Gradivo in literatura za klasično mehaniko (Fizika, Fizika I, Osnove kinematike in dinamike)

Osnovna literatura za predavanja:

Osnovna literatura za vaje:

Zanimivosti

Gradivo in literatura za teoretično mehaniko (Analitična mehanika, Kinematika in dinamika)

Osnovna literatura za predavanja:

Osnovna literatura za vaje:

Gradivo in literatura za elektromagnetizem (Osnove elektromagnetizma, Fizika II)

Osnovna literatura za predavanja:

Osnovna literatura za vaje:

Druga gradiva:

Gradivo in literatura za gradbeno fiziko (Gradbena fizika, Gradbena fizika II., Uvod v gradbeno fiziko)

Osnovna literatura za predavanja:

Osnovna literatura za vaje:

Gradivo in literatura za numerične metode (Numerične metode)

Osnovna literatura za predavanja:

Osnovna literatura za vaje:


[]Preizkusi znanja

Opomba: Za predmetih, pri katerih sem izvajalec (izvajam predavanja), napisana pravila veljajo tako za ustni del kot pisni del preizkusa znanja. Pri ostalih izpitih napisana pravila veljajo le za pisni del preizkusa znanja, informacije o pravilih za ustni del preverjanja znanja dobite pri izvajalcu.

Izpitni režim pri večini predmetov

Tukaj je opisan izpitni red pri vseh predmetih razen pri Numeričnih metodah in Gradbeni fiziki II.

Izpit pri teh predmetih je sestavljen iz dveh delov:

Pisni del izpita je možno opraviti tudi s kolokviji. Tekom semestra se pišeta dva kolokvija. V primeru, da na kolokvijih zberete

se vam prizna opravljen pisni del izpita. Za predmete, pri katerih sem jaz izvajalec predmeta, se vam opravljen pisni del izpita prizna za obdobje šestih mesecev od datuma zadnjega kolokvija.

Izpitni režim pri Numeričnih metodah

Izpit pri Numeričnih metodah je sestavljen iz treh delov:

Zbirko vaj je potrebno oddati najkasneje dva tedna pred pisnim delom izpita, popravke pa je treba vnesti najkasneje do pisnega dela izpita. Njena veljavnost je najmanj eno leto po pregledu asistenta, a le če medtem ni prišlo do menjave izvajalca predmeta. Navodila za izdelavo Zbirke vaj se z vstopom v novo šolsko leto lahko spremenijo!

Pri izdelavi Zbirke vaj sledite dokumentoma:

Pisni del izpita je možno opraviti tudi s kolokviji. Tekom semestra se pišeta dva kolokvija. V primeru, da na kolokvijih zberete

se vam prizna opravljen pisni del izpita. Za predmete, pri katerih sem jaz izvajalec predmeta, se vam opravljen pisni del izpita prizna za obdobje šestih mesecev od datuma zadnjega kolokvija.

Izpitni režim pri Gradbeni fiziki II

Izpit pri Gradbeni fiziki II je sestavljen iz dveh delov:

Domače naloge je potrebno oddati najkasneje dva tedna pred ustnim delom izpita, popravke pa je treba vnesti najkasneje do ustnega dela izpita. Njena veljavnost je najmanj eno leto po pregledu asistenta, a le če medtem ni prišlo do menjave izvajalca predmeta. Navodila za izdelavo Domačih nalog se z vstopom v novo šolsko leto lahko spremenijo!

Izpiti

Vsa vprašanja in težave vezane za prijavo na izpit naslovite na referat za študente.

Na pisnem delu izpita se preverja sposobnost reševanja praktičnih nalog, s poudarkom na postopku reševanja. V primeru da ustni del izpita ne opravite, morate na naslednjem izpitnem roku ponovno opravljati pisni del izpita.

Ustni del izpita se načeloma izvede en do dva tedna po pisnem delu izpita. Na ustnem delu izpita se preverja razumevanje teoretičnih principov. Študenti vseh študijskih programih razen Arhitekture morajo poznati tudi izpeljave. Termin ustnega dela izpita je zapisan na listu z nalogami in/ali objavljen skupaj z rezultati pisnega dela izpita. Če ustnemu delu izpita pristopi več kot pet študentov, se je na ustni del izpita potrebno prijaviti preko spleta. V primeru opravičene odsotnosti me obvestite najkasneje ob službeni objavi rezultatov.

Na ustni del izpita lahko pristopite enkrat in to v razpisanem terminu, razen prvih letnikov, ki lahko na ustni del izpita pristopijo dvakrat. V primeru, da se ustnega dela izpita iz upravičenih razlogov ne morete udeležiti, ali pa kot prvi letnik na ustni del izpita pristopate drugič, se dodatni termin določi z dogovorom. V vsakem primeru pa je treba ustnemu delu izpita pristopiti najkasneje v obdobju šestih mesecih od datuma pisnega dela izpita, saj po tem roku veljavnost opravljenega pisnega dela izpita brezpogojno zapade, ne glede na to ali ste sploh pristopili na ustni del izpita.

Opomba: V primeru, da pristopate na zadnji izpit pred komisijskim izpitom, lahko na izpitno polo zapišete "V primeru negativne ocene nisem pristopil". Pisni del izpita bo pregledan in ocenjen, odvisno od rezultata pa se bo zgodilo naslednje:

Kolokviji

V času predavanj se kot dodatna motivacija pri učenju in nagrada za sprotno delo izvedejo tudi kolokviji. Do kolokvija imajo načeloma pravico le tisti študenti, ki so tekoče šolsko leto slušatelji posameznega predmeta, vključno s ponavljavci in izrednimi študenti. Po odločitvi katedre pa je kolokvij izjemoma dostopen tudi za ostale študente, to je študente višjih letnikov, absolvente in pavzerje, a le pod pogojem, da redno obiskujejo predavanja in vaje in da se na kolokvije prijavijo na prvih dveh vajah. Študenti višjih letnikov morajo sami zagotoviti proste termine za spremljanje predavanj in vaj ter prihod na kolokvije!

V primeru, da na kolokvijih zberete predpisano število točk, se vam prizna opravljen pisni del izpita. Za predmete, pri katerih sem jaz izvajalec predmeta, se vam opravljen pisni del izpita prizna za obdobje šestih mesecev od datuma zadnjega kolokvija. Po tem roku vam veljavnost opravljenega pisnega dela izpita brezpogojno zapade, ne glede na to ali ste sploh pristopili na ustni del izpita.

Z opravljenim pisnim delom izpita na kolokvijih pristopite na posebni izpitni rok ali na ustni del izpita na rednem izpitnem roku. Z opravljenim kolokvijem lahko na ustni del izpita pristopite dvakrat, razen prvih letnikov, ki lahko ustni del izpita pristopijo trikrat. Ne pozabite se prijaviti na izpit!

Izvedba pisnih preverjanj znanja

Na pisnem preverjanju znanja se preverja sposobnost reševanja praktičnih nalog. Test je sestavljen iz treh do petih nalog, ki so, razen če ni drugače navedeno, enako vredne. Čas pisanja testa je 90 minut.

Kaj morate prinesti na pisno preverjanje znanja?

Kaj smete prinesti na pisno preverjanje znanja?

Kaj dobim na pisnem preverjanju znanja?

Pravila

Izvedba ustnih preverjanj znanja

Na ustnem preverjanju znanja se preverja razumevanje teoretičnih principov. Odgovarja se na tri vprašanja, ki jih študent praviloma izvleče. Izvlečenih vprašanj ni mogoče zamenjati. Pri vseh treh vprašanjih mora študent prikazati določeno znanje.

Ustni del izpita je javen in se izvaja v predavalnici. Poslušanje ustnega dela izpitov posebej priporočam tudi študentom, ki izpite sicer ne opravljajo, saj se lahko na ustnem delu izpita marsikaj naučijo.

Študenti vseh študijskih programih razen Arhitekture morajo poznati tudi izpeljave s predavanj, s poudarkom na njihovem razumevanju (začetni pogoji, razlaga rezultata). Študenti dobijo polo papirja in si na njih lahko skicirajo odgovore pred prihodom na tablo. Študenti študijskega programa Arhitekture na vprašanja odgovarjajo takoj.

Za opravljen izpit mora biti pozitiven tako pisni del kot tudi ustni del izpita - torej izpita ni mogoče opraviti, če je npr. znanje pisnega dela izpita za 60%, znanje ustnega dela pa 40%. Izpraševalec razen celovitosti in pravilnosti odgovora upošteva tudi težo izvlečenega vprašanja in pomen vprašanja za posamezno smer - npr. pri prometnikih je poudarek na kinematiki, pri gradbenikih pa na statiki.

Objava rezultatov, pritožbe ter vpogled testov in rešitev

Rezultati ustnega dela in pisnega dela izpita ter kolokvijev so objavljeni na tej spletni strani najkasneje do termina, ki je napisan na dnu lista z nalogami.

Vpogled testov in pritožbe so možni v terminu, ki je napisan na dnu lista z nalogami. Možen je tudi naknadni vpogled, a brez možnosti za spremembo rezultata. Zaradi ščitenja osebnih podatkov je vpogled testov možen samo osebno, torej oseba lahko pogleda samo test, ki ga je pisala sama.

V primeru, da je protožba študenta uspešna, oz. da se študentu prizna opravljeni del pisnega izpita, čeprav je glede na objavljene rezultate dosegel manj kot 50%, se sprememba objavi na tej spletni strani. Vpogled testa tega študenta je izjemoma omogočen vsem, ki so pristopili na pisni del izpita.

V primeru, da na posamezni rok pristopi vsaj pet študentov, so na voljo rešitve nalog v pisni obliki. Rešitve nalog lahko vidite že takoj po testu, ko vsi študenti oddajo svoje izdelke. Rešitve nalog kateregakoli testa lahko pogledate tudi v času govorilnih ur. Rešitve lahko prepišete, ne smete pa jih slikati ali fotokopirati.

Razpored preizkusov znanja

Termine za pisne dele izpita najdete na AIPS - izpitni roki.

Termin ustnega dela izpita je zapisan na listu z nalogami in/ali objavljen skupaj z rezultati pisnega dela izpita. Če ustnemu delu izpita pristopi več kot pet študentov, se je na ustni del izpita potrebno prijaviti preko spleta.

Termini kolokvijev so objavljeni spodaj:

Razpored kolokvijev za Uvod v gradbeno fiziko
1. kolokvij15.12.2014 ob 14:00E-104
2. kolokvij23.01.2015 ob 13:00UM-Pred 1

[]Rezultati preverjanj znanja

Rezultati ustnega dela izpitov

Rezultati pisnega dela izpitov

[07-09-2015] [Novo!] Rezultati pisnega dela izpita iz Uvoda v gradbeno fiziko z dne 7. septembra 2015 (PDF datoteka, 98 kB)

[30-06-2015] Rezultati pisnega dela izpita iz Uvoda v gradbeno fiziko in Fizike II z dne 29. junija 2015 (PDF datoteka, 98 kB)

[29-03-2015] Rezultati pisnega dela izpita iz Uvoda v gradbeno fiziko z dne 26. marca 2015 (PDF datoteka, 98 kB)

[11-02-2015] Rezultati pisnega dela izpita iz Uvoda v gradbeno fiziko z dne 10. februarja 2015 (PDF datoteka, 94 kB)

Rezultati kolokvijev

[26-01-2015] Rezultati kolokvija iz Uvoda v gradbeno fiziko z dne 23. januarja 2015 (PDF datoteka, 128 kB)

[20-12-2014] Rezultati kolokvija iz Uvoda v gradbeno fiziko z dne 15. decembra 2014 (PDF datoteka, 96 kB)


[]Nasveti za učenje in tutorstvo

Nasveti se ne nanašajo nujno samo na fizikalne, ampak na vse univerzitetne predmete

NapačnoPravilno
Predavanja ne obiskujem, saj niso obvezna.Predavanja redno obiskujem
S spremljanjem predavanj in vaj boste najbolje ugotovili, kaj točno posamezni predavatelj zahteva od vas, kar se tiče obsega in razumevanja snovi. Na predavanjih tudi slišite razlage, ki so za razumevanje najpomembnejše (začetni pogoji, razlaga rezultata).
Na predavanjih le prepisujem s table v zvezek.Na predavanjih poskušam spremljati vsebino in si zapisujem tudi pomembnejše stvari, ki jih izreče predavatelj.
Izpeljave na sami tabli (vsaj pri fiziki) so več ali manj elementarna matematika, in četudi jih ne razumete popolnoma, jih boste z lahkoto razvozlali doma. Mnogo važnejši so principi izpeljave oz. naloge, ki jih predavatelj razloži na začetku ali koncu. Najvažnejše stvari so tiste, ki jih predavatelj pove!
Sprva le rešujem naloge. Teorijo se naučim, ko opravim pisni del izpita.Skupaj z reševanjem nalog proučujem teorijo, dokler je ne razumem. Ko opravim pisni del izpita, teorijo le ponovim in se naučim izpeljav.
Med pisnim delom in ustnim delom izpita je premalo časa, da bi se naučili teorijo. Z razumevanjem teorije je reševanje nalog enostavneje. Predavanja in vaje so med seboj zelo prepleteni!
Učim se samo nekaj dni pred izpitom.Učim se sproti.
Snov je preobsežna, da bi se jo lahko naučili v nekaj dneh, kot je to bilo v srednji šoli.

Bodite natančni in pozorni na detajle! Pri prepisovanju s table rišite velike in čimbolj natančne skice in diagrame. V nasprotnem primeru čez nekaj dni ne boste več vedeli, kaj ste narisali. Pri reševanju nalog rišite velike in natančne skice in/ali časovne diagrame kadarkoli je to mogoče. Velike in natančne skice/časovni diagrami ne samo da odražajo dobro razumevanje problema/snovi, ki jo obdelujete, ampak vam tudi pomagajo pri reševanju. Zaradi površne ali majhne skice boste spregledali važno podrobnost ali pa boste naredili trivialno napako že v samem začetku reševanja.

Uporabljajte literaturo! Čeprav se učite iz zapiskov, ki najbolje pokažejo, kaj predavatelj zahteva na izpitu, pa ne izgubljajte časa za razvozlavanje posameznega nerazumljivega dela. Raje vzemite knjigo, in v njej z razumevanjem preberite ta isti del in se potem vrnite nazaj na zapiske! V večini primerov pa bo predavatelj na izpitu priznal tudi drugačno izpeljavo iz knjige.

Učite se zbrano! Učenje, ki traja eno uro, ni resno učenje. Da se samo pripravite - umirite in zberete - potrebujete vsaj pol ure. Za razumevanje malo resnejšega problema potrebujete tudi uro ali več časa! Mnogo je odvisno tudi od posameznega stila učenja, toda za večino študentov je neprimerno bolje, če se en dan - seveda brez daljših prekinitev - skupaj učijo štiri ure, kot pa štiri dni po eno uro.

Poglejte si tudi nasvete pri reševanju računskih nalog.


[]Pogosto zastavljena vprašanja


[]Zanimivosti

Priljubljeni pregovori o poučevanju in učenju

Rezultati ankete

Kod že vsa leta nazaj, sem na začetku akademskega leta 2012/2013 samoiniciativno izvedel anketo študentov in sicer pri za fiziko najmanj problematičnih smereh Gradbeništvo-UN in GING. Takrat sem si vzel tudi čas, da jih analiziram. Tukaj predstavljam najbolj zanimive rezultate:

Zanimivi izseki iz študentskih izpitov

Na kolokviju iz fizike 21. januarja je (pravilno) rešeno nalogo obiskal dinozaver!

Avtor: Marko Pinterić: [elektronski naslov]

Na vprašanja, za katera odgovore lahko najdete teh straneh, ne odgovarjam!

Število obiskov od novembra 2013: webpage stats

Valid XHTML 1.0! Valid CSS!